Meta – vzgoja in uporaba v kulinariki

Meta, znanstveno Mentha, so trdožive rastline, ki jih prepoznamo po značilnem svežem, pikantnem vonju in videzu. Stebla so nekoliko kvadrataste oblike, pokončna in rastejo navzgor. V kolikor se del stebla dotakne zemlje, bo na tistem delu pognalo korenine, kar rastlini omogoča hitro in agresivno širjenje. V poletnih mesecih nas lahko razveseli z majhnimi belimi ali vijoličastimi cvetovi, ki privabljajo čebele, čmrlje in druge opraševalce.

Kako posaditi meto?

Meta velja za dokaj agresivno rastlino, ki se nam lahko hitro razširi po celem vrtu. S tem razlogom je priporočljivo, da jo vzgajamo ločeno od preostalih rastlin, da jih ne preraste in zaduši.

Najbolje se obnese, če jo vzgajamo v loncih in tako preprečimo, da bi se razširila po celem vrtu. Lahko jo posadimo tudi direktno na vrt tako, da jo posadimo v zemljo s sadilnim loncem in ji tako že takoj omejimo “življenjski” prostor. V višino lahko namreč doseže od 30 do 45 cm, v širino pa od 45 do 60 cm oz. več, v kolikor ima neomejen prostor.

V kolikor se odločimo, da bomo vzgajali meto, zanjo vedno izberemo sončno ali polsenčno mesto. Posadimo jo ilovnato, dobro odcedno in vlažno zemljo, z nevtralnim ali rahlo kislim pH-jem. V kolikor sadimo več rastlin, naj bo razdalja med njimi vsaj 45 centimetrov. Običajno dve rastlini zadostujeta za kar nekaj metrov površine, saj se zelo razrasteta. Na prosto jo posadimo spomladi, ko je nevarnost zmrzali mimo.

Dobri sosedje mete so: zelje, cvetača, brokoli, bučke, grah, brstični ohrovt, paradižnik, jajčevec, korenje, krompir…



Nega mete

Svetloba

Najbolje nam bo uspevala v polsenčnih legah. Prenese tudi sončna mesta, le da jo bomo morali tam pogosteje zalivati. Tu je vseeno priporočljivo, da jo zavarujemo pred močnim popoldanskim soncem, saj jo lahko le-ta ožge. Prav tako prenaša tudi senčne kotičke našega vrta, vendar se zna zgoditi, da bo celotna rast nekoliko bolj razpotegnjena, listi pa ne bodo tako aromatični.

Zemlja

Glede zemlje nima nekih posebnih zahtev, saj se odlično prilagodi večini vrsti tal. Vseeno pa nam bo najlepše uspevala v bogatih, vlažnih in dobro odcednih tleh, z nevtralnim do rahlo kislim pH-jem. Pazimo, da voda ne zastaja, saj ji lahko pričnejo gniti korenine.

Voda

V času intenzivne rasti in v vročih poletnih mesecih, je priporočljivo, da zemljo vzdržujemo ves čas rahlo vlažno, a ne razmočeno.

Gnojenje

Meto gnojimo približno enkrat na mesec, v obdobju intenzivne rasti, v kolikor nismo pred “sezono” pognojili našega vrta. V kolikor smo zemljo že predhodno pripravili in je bogata s hranili, nam ni potrebno dodajati dodatnih hranil.

Rastline, katere gojimo v loncih ali pa na prostem, v zemlji, ki je revna s hranili, je priporočljivo gnojiti z uravnoteženimi gnojili skozi celo rastno sezono. Uporabimo lahko np. Bio Plantella Vrt, ki je na osnovi morskih alg, ki na rastline delujejo izjemno dobro.

Obrezovanje

Edina “skrb”, ki jo imamo pri vzgoji mete, je morda redno obrezovanje rastline. Na tak način preprečimo, da bi se preveč razširila po našem vrtu. Z redni obrezovanjem pa tudi dosežemo, da bo naša rastlina lepše, bolj zdrave in grmaste rasti.


Prezimovanje

Meta je zelo trpežna in vzdržljiva dišavnica, ki jo je težko “ubiti”. Na jesen, ko temperatura pade pod 15°C, začnejo rastlini postopoma rjaveti listki, kar je znak, da se pripravlja na mirovanje. Rastlino porežemo do zemlje, saj nadzemni del čez zimo odmre. Vseeno je priporočljivo, da jo čez zimo zaščitimo z debelo plastjo komposta. V kolikor smo rastlino vzgajali v loncu, naredimo isto, le da lonec nato postavimo v notranje prostore.

Bolezni in škodljivci

Meta običajno nima nekih posebnih bolezni in škodljivcev. Poskrbeti moramo le, da ob nakupu izberemo zdravo in močno sadiko, da se kasneje dobro ukorenini in razvije močan koreninski sistem.

Rastlino lahko včasih napade rja – na spodnji strani listov se pojavijo oranžne lise. To lahko preprečimo tako, da uporabimo fungicid in vedno počakamo, da se zemlja, pred naslednjim zalivanjem, posuši.

Sorte mete v naši ponudbi

V naši ponudbi lahko najdete različne sorte met – maroško, čokoladno, ananasovo in jagodno. Med seboj se razlikujejo tako po videzu kot tudi aromatičnosti.


Maroška meta

Maroška meta ima svetlo zelene nazobčane liste, vonj pa je nekoliko manj sladkoben kot pri poprovi meti. V višino zraste do 60 centimetrov. Sadimo jo na sončna ali polsenčna mesta. Nabiramo liste, najbolje pred cvetenjem.



Čokoladna meta

Čokoladna meta je trajnica s temno zelenimi listi, ki imajo prijeten vonj po čokoladi. V višino zraste do 50 centimetrov. Sadimo jo v navadno zemljo na sončna ali polsenčna mesta. Primerna je za sajenje na gredice in v večje lonce in korita. Liste uporabljamo sveže ali suhe.


Jagodna meta

Jagodna meta je rastlina srednje bujne rasti, ki zraste do višine 60 cm in tvori grmiček, ki ima osvežujočo jagodno aromo in okus. Rastlina nam bo najbolje uspevala na sončni ter zračni legi. Cvetovi so obravani v rožnato barvo, razveseljevali pa nas bodo od junija do avgusta. Liste ter cvetove lahko uporabimo v čajih, za aromatiziranje poletnih koktejlov ali pa kot okrasitev sladic.



Ananasova meta

Ananasova meta je trajnica s pisanimi listi, ki imajo okus in vonj po ananasu. Sadimo jo na sončna ali polsenčna mesta. Liste je najbolje nabirati sproti, lahko jih tudi sušimo.



Uporaba mete

Meto režemo tik pred cvetenjem in v obdobju lepega vremena. Nikoli je ne režemo v slabem vremenu, saj takrat “izgubi” svoje arome. Običajno jo prvič režemo v poletnem času, v mesecu juniju. Naenkrat jo porežemo do največ 1/3 dolžine poganjkov. V kolikor odstranimo več, lahko tako oslabimo rastlino.

Sveže metine liste lahko uporabimo kot okras za različne recepte ali pa jo namočimo v vodo in si pripravimo osvežilno pijačo. Prav tako jo lahko uporabimo v različnih solatah, juhah, čaju, pekovskih izdelkih itd. Najpogosteje jo v kuhinji uporabljamo v suhi obliki, za pripravo čajev v zimskih mesecih.


Veliko ponudbo rastlin lahko preverite v spletni trgovini Flora Express z dostavo po vsej Sloveniji ali kupite v vrtnih centrih Vrtko (Ljubljana, Kalce, Maribor).